Integriteta – društvo za etičnost javnega delovanja, kontaktna skupina Transparency International bo 21. aprila 2010 organiziralo delavnico za javni sektor s področja črpanja in porabe strukturnih in kohezijskih skladov EU.
Delavnico »Transparentnost in integriteta pri postopkih javnega naročanja za sredstva EU« bomo izvedli v obliki enodnevne delavnice. Udeleženci bodo javni uslužbenci, ki so odgovorni za javna naročila evropskih sredstev. Projekt predstavlja nadaljevanje nedavno izvedenih delavnic Transparency International pod okriljem Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v Bolgariji, Češki, Slovaški in Litvi.
V četrtek 4.3.2010 je v prostorih predstavništva Evropske komisije v Sloveniji potekal sestanek s predavatelji, na katerem so se seznanili z vsebino projekta in ostalimi informacijami glede delavnice.
Od 20. do 22. aprila 2010 pa bo Slovenijo obiskal tudi predstavnik Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) gospod Karel Haghedooren, ki se bo udeležil delavnice in drugih uradnih srečanj.
Ta dogodek sofinancira Evropska komisija (OLAF) v sklopu programa Hercule II 2007–2013: Delovni program Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (za več informacij glej: http://ec.europa.eu/anti_fraud/programmes/index_en.html).
Naloga Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) je zaščita finančnih interesov EU, boj proti prevaram, korupciji in drugim nepravilnim dejavnostim, vključno s kršitvami znotraj evropskih institucij.
OLAF opravlja svojo nalogo s popolnoma neodvisnim vodenjem notranjih in zunanjih preiskav. Prav tako ureja tesna in redna sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in tako usklajuje njihove dejavnosti. OLAF daje državam članicam potrebno podporo in tehnično znanje za pomoč pri dejavnostih za boj proti prevaram. Prispeva k oblikovanju strategije Evropske unije za boj proti prevaram in prevzema potrebno pobudo za okrepitev ustreznih zakonodaj. V skladu s svojim namenom OLAF sprejema predloge za izobraževanja, seminarje, konference, in podobne dejavnosti, ki prispevajo k varovanju denarja EU.
Varovanje sredstev EU se začne z izboljševanjem zmogljivosti nacionalne javne uprave za ustrezno upravljanje z evropskimi sredstvi, to je s preprečevanjem korupcije, prevar in zlorab.
1. Najpomembnejši evropski skladi
- Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF):
Sklad podpira programe za regionalni razvoj, ekonomske spremembe, okrepljeno tekmovalnost in teritorialno sodelovanje v vseh državah članicah EU. Prioritete so varovanje okolja, raziskovanje in investiranje v infrastrukturo, predvsem v najmanj razvitih regijah EU.
- Kohezijski sklad (CF):
Sklad je na voljo le državam članicam, katerih bruto domači proizvod je manjši od 90% evropskega povprečja. Kohezijski sklad prispeva k internvecijam na področju okolja in trans-evropskih transportnih mrež.
2. Princip »deljenega upravljanja« (shared management)
Denar iz ERDF in Kohezijskega sklada je vedno razporejen po principu deljenega upravljanja med posameznimi članicami in EU. Približno 80% (to je približno 105 milijard evrov) celotnega proračuna EU se razdeli in porabi preko deljenega upravljanja.
Finančna regulativa EU nalaga državam članicam, da porabljajo denar skladno z nacionalno zakonodajo, ki je pogosto prenesena neposredno iz direktiv Evropske Komisije. Te direktive določajo tudi vse postopke javnega naročanja v državah članicah EU. Ker za sredstva EU veljajo enaka pravila kot za nacionalni proračun držav članic, so sankcije, kontrola in revizijski mehanizmi enaki za vsa evropska sredstva. Vloga Evropske Komisije je nadziranje držav članic, da zagotovijo učinkovito kontrolo porabe sredstev. Če Evropska Komisija ugotovi znake prevare ali korupcije, o tem obvesti OLAF. Urad OLAF začne svoje preiskave tudi na podlagi namigov iz drugih virov (informatorjev v državnih organih, podjetij, nacionalnih kontaktnih točk OLAF-a, itd). OLAF ima pooblastila za izvajanje polnih preiskav državnih organov držav članic.
OLAF kontaktna točka (AFCOS) obstaja v vseh državah članicah EU. Kontaktna točka nudi podporo in pomoč pri izvedbi preiskav na nivoju države članice. Centralna kontaktna točka v RS za sodelovanje z OLAF je Urad RS za nadzor proračuna pri Ministrstvu za Finance.
3. Politika Evropske Komisije glede javnega naročanja
Celoten obseg javnega naročanja v EU je ocenjen na približno 15% celotnega bruto domačega proizvoda EU.
Zakonodaja Evropske komisije (EC), ki ureja področje javnega naročanja je sestavljena iz direktiv in vse direktive morajo biti ustrezno prenesene v nacionalne zakonodaje držav članic. EC zagotavlja uresničevanje direktiv preko »kršitvenega postopka« (infringement procedure), ki ga sproži proti državi članici, ki krši zakon EC.
Principi: pravila in principi katere morajo upoštevati nacionalni organi pri postopkih javnega naročanja so določeni v Pogodbi EC. Glavni principi so:
- Nediskriminacija in enako obravnavanje: nacionalni organi, ki so odgovorni za postopke javnega naročanja ne smejo diskriminirati ali neenako obravnavati potencialnih ponudnikov. Izbirni postopki morajo biti objektivni, nepristranski in pošteni. Zagotovljeni morajo biti pošteni pogoji za vse ponudnike.
- Transparentnost: trg mora biti odprt za konkurenco, nepristranskost postopka javnega naročanja mora biti dodatno preverjena.
- Sorazmernost: organi, ki izvajajo postopke javnega naročanja, ne smejo postavljati nobenih prekomernih kriterijev, kot je nujno potrebno za dosego objektivnosti. Delovanje organov mora biti primerno, potrebno in zadostno. Potrebno je zagotoviti, da se javni denar porabi pametno in učinkovito.
- Medsebojno priznanje: EU pogosto uporablja metodo medsebojno priznanih standardov, namesto zahteve po vse-evropsko uvedenih skupnih standardih. Tako so nacionalni standardi ene države članice – na primer glede kriterijev za kandidaturo na razpisih – sprejeti kot enakovredni standardom druge držav članice, brez dodatnih preverjanj in testiranj. Zagotovilo države članice, da ima ustrezne standarde, sprejmejo vse ostale članice.
4. Dodatna pojasnila o preiskavah OLAF-a
Potrebno ločiti med »kršitvenim postopkom« (infrigement procedure), ki ga sproži EC zaradi nespoštovanja Zakona o javnih naročilih Evropske Komisije, in med preiskavami, ki jih izvaja OLAF, kadar so ogroženi finančni interesi EC zaradi prevar in korupcije.
»Kršitveni postopki«: Ko državni organ, ki izda javni razpis, nezadostno oglašuje javni razpis, to lahko pomeni kršitev pravil javnega naročanja Evropske Komisije. Če je EC o tem obveščena, bo prosila državo članico (Slovenijo) za pojasnila. Če je pojasnilo nezadostno, bo EC (Generalni direktorat za regionalno politiko-DG MARKT) sčasoma sprožil kršitveni postopek, ki se lahko konča pred ECJ. OLAF bo sodeloval v tem postopku le, če je ob enem prišlo do zlorabe sredstev EU.
Preiskave: OLAF sproži preiskavo, če dobi prijavo o nepravilnostih. OLAF informacije o nepravilnostih pridobiva iz različnih virov: prijavitelji korupcije (whistleblowers) 48%; Evropska Komisija - različni direktorati 29%; države članice 15%; OLAF brezplačna linija 5%; drugi viri 3% (vir: SEC (2008) 2300).
Definicija nepravilnosti po kateri lahko OLAF začne svoje preiskave je: »Vsaka kršitev prava EU, ki jo izvrši subjekt, ki ima ali bi lahko imela vpliv na splošni proračun evropskih skupnosti«.
Države članice so po regulativah EC obvezane, da prijavijo takšne primere na OLAF. Prijaviti morajo vse nepravilnosti, ki presežejo 10.000 evrov. Prijava mora vsebovati:
- Opis programa EU, ki je bil oškodovan;
- Pravila, ki so bila kršena;
- Kako je bila nepravilnost odkrita;
- Vrsta nepravilnosti;
- Ime in naslov vpletene fizične in pravne osebe.
Država članica naj bi OLAF vedno obvestila preko svoje Centralne kontaktne točke (AFCOS).
OLAF najprej oceni ali bo odprl preiskavo ali ne. Če ne odpre preiskave, lahko določeno obdobje še vedno spremlja primer. OLAF izvaja dva tipa preiskav:
Notranje preiskave: v organih EU;
Zunanje preiskave: v organih držav članic, ki upravljajo s sredstvi iz strukturnih skladov EU.
Če se OLAF odloči za preiskavo, na koncu izda poročilo s priporočili za nadaljnje delo vpletenega državnega organa. Če gre za sredstva iz »deljenega upravljanja«, je odgovornost pristojnih nacionalnih organov, da sprožijo in končajo pravne postopke in končno tudi povrnejo poneverjena sredstva.
OLAF je imel do konca leta 2007 še vedno aktivne preiskave v: Italiji: 51, Grčiji: 29, Nemčiji: 26, Bolgariji: 15, Litvi in Slovaški: 3, Češki: 2 ter Finski: 1.
Če preiskava pripelje do zaključka, da so nekje prisotne sistemske pomanjkljivosti v upravljanju in nadzoru posamezne države članice, lahko EC napravi »finančne popravke«. Na primer ukinitev enega dela ali celotnega prispevka EC v posamezen fond (kot se je to zgodilo v primeru Bolgarije). To je najstrožji ukrep, ki ga EC lahko izvede.
5. Statistike OLAF-ovih preiskav
- Leta 2007 je OLAF prejel 3832 prijav o nepravilnostih v okviru strukturnih skladov ERBD in CF;
- 30% prijav je vodilo do preiskav;
- 20% vseh prijav se nanaša na strukturne sklade EU;
- Leta 2007 je OLAF povrnil 200 milijonov evrov samo iz strukturnih skladov;
- EC izvaja letne finančne popravke – ti so zaradi nepravilnega razporejanja sredstev – znesli okoli 100 milijonov evrov samo iz strukturnih skladov;
- V letu 2007 je bilo odprtih 19 zunanjih preiskav povezanih s strukturno politiko EU.
Med posameznimi vrstami kršitev v letu 2007 izstopa 324 kršitev pravil javnega naročanja, ki so v povprečju vsaka vplivala na približno 450.000 evrov iz strukturnih skladov EU (vir: SEC(2008) 2300).
6. EC (DG REGIO) in OLAF sta sestavila seznam najpogostejših indikatorjev prevar
Delovni dokument »Indikatorji prevar za ERDF in CF« (Fraud indicators for ERDF in CF) služi osveščanju med javnimi uslužbenci o tveganjih za zlorabe in korupcijo. Indikatorji so nastali na podlagi izkušenj pri preiskovanju resničnih odprtih primerov.
Korupcija / konflikt interesov:
- Tesno sodelovanje med javnim uslužbencem in prijaviteljem na javni razpis;
- Nepojasnjeno ali nenadno povečanje premoženja javnega uslužbenca;
- Ponudnik storitve je znan po plačevanju provizij;
- Nedokumentirane ali pogoste spremembe pogodbe, ki višajo ceno.
- Vztrajanje vseh ponudnikov pri zelo visokih cenah;
- Odobrena pogodba je previsoka glede na normalno ponudbo na trgu;
- Ponudnike, ki izgubijo na razpisu nato kot podizvajalce zaposli podjetje, ki je dobilo pogodbo na razpisu.
- Le en ali zelo malo ponudnikov se prijavi na razpis;
- Podobnost med razpisom in produktom, ki ga ponuja izbrano podjetje;
- Zahteve razpisa so zelo natančne, ali širše, kot pri prejšnjih razpisih;
- Pritožbe drugih ponudnikov.
7. Pravna orodja EU za omejevanje in preprečevanje korupcije
a) Konvencija EU na podlagi K. 3 člena Pogodbe o EU, o zaščiti finančnih interesov evropskih skupnosti (1995).
b) EU protokol na podlagi K. 3 člena Pogodbe o EU, o zaščiti finančnih interesov evropskih skupnosti (1996).
c) Konvencija EU o boju proti korupciji, ki vključuje uradnike evropskih skupnosti ali uradnike držav članic EU (1997).
Pravna orodja - konvencije skupaj tvorijo minimalne standarde za zaščito pred zlorabami sredstev EC:
- Podajajo definicijo nacionalnih uradnikov in uradnikov EC;
- Podajajo definicijo aktivne in pasivne korupcije;
- Zahtevajo od držav članic, da kriminalizirajo aktivno in pasivno korupcijo;
- Zahtevajo od držav članic, da uzakonijo v svoje nacionalno kazensko pravo kazni za dejanja pasivne in aktivne korupcije, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.
Ta dokument je last Transparency Interantional in je sestavni del sofinanciranja OLAF projekta »Transparentnost in integriteta pri postopkih javnega naročanja za sredstva EU« (v sklopu programa Hercule II).