facebooktwitterlinkedinyoutube

CPI2011 - Korupcija vse bolj najeda zaupanje v državo

Krovna organizacija nevladne organizacije Društva Integriteta, Transparency International (TI) je objavila indeks zaznave korupcije za leto 2011 (CPI). Med 182 državami se je Slovenija z indeksom 5,9 uvrstila na 35. mesto.

Zaznavanje korupcije v državi kaže na delovanje sistema in zaupanje v vladavino prava v državi. Protesti po vsem svetu jasno kažejo na občutek državljanov, da njihovi voditelji in javne institucije pri svojem delovanju niso niti odgovorni niti delujejo transparentno.

»Opažamo, da se Slovenci čutimo vedno bolj nemočni ob pojavih korupcije. Iz dneva v dan smo priča novim korupcijskim aferam in sumom korupcije, klientelizma, zlorabe javnega položaja, nezakonite porabe javnega denarja, a epiloga teh zgodb, tudi zaradi političnih pritiskov, še vedno ni. Tako se zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo zmanjšuje. Integriteta se namreč gradi od zgoraj navzdol.« pravi predsednica društva Simona Habič.

-Sporočilo za javnost
-Pogosta vprašanja
-Poročilo

-Kratka metodologija / Short methodology
-Methodology
-Source description

-Tabela držav
-Infographic
-Zemljevid

measure

V času pred volitvami smo pozvali politične stranke, da razkrijejo vse donatorje. Netransparentno financiranje političnih strank je namreč zaradi interesov donatorjev in »vračila uslug« žarišče korupcije. Ravno tako smo jih pozvali, da zavrnejo donacijo, če posumijo, da njim namenjena sredstva izhajajo iz morebitnih sumljivih poslov, če podjetja in/ali posamezniki poslujejo neetično ali  so osumljeni kaznivih dejanj.

»Slovenci najmanj zaupamo v politične stranke in parlament (raziskava GCB 2010), tako da od njih pričakujejo večjo integriteto in transparentnosti. Od pristojnih institucij pa zahtevajo učinkovit pregon (preiskave, tožilstva, sodišča) kaznivih dejanj korupcije, brez političnih vplivov.«, navaja Habičeva.

Tako smo opozorili na neučinkovite rešitve trenutne zakonodaje, ki omogočajo vpogled v porabo sredstev šele po nekaj mesecih ali celo letu dni, na neobstoj neodvisne institucije za nadzor celotnega delovanja strank in njihovega financiranja, ne le pred volitvami in druge pomembne pomanjkljivosti. Le redki so razkrili višino donacij in donatorje, nekateri nam niso niti odgovorili, večina pa se sklicuje na zakonsko določilo. Po volitvah pričakujemo, da bo država resno pristopila in nas povabila k celostnem reševanju financiranja političnih strank. Ljudje imamo namreč pravico vedeti, kako se porablja javni denar.  

»Tisti, ki jim dodelimo svoje glasove na volitvah imajo moč. Če to dodeljeno moč potem zlorabijo za zasebno korist, govorimo o korupciji. In te je v Sloveniji očitno vedno več odkrite, odgovornosti pa ne prevzema nihče. Tudi politiki radi govorijo o integriteti in transparentnosti drugih, ko pa se korupcija pojavi v njihovih vrstah, zaprejo oči, ušesa in usta. In počakajo, da mine. Zavedanje, da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva je del posameznikove integritete in o tem naj razmišljajo politiki, gospodarstveniki in vsi tisti, ki v državi odločajo ali porabljajo javni denar. Da se bodo končno zavedali, da upravljajo z javnim denarjem, da korupcija prinaša brezposelnost, revščino in ovira gospodarski napredek«, poudarja predsednica društva Simona Habič.


Korupcija v Sloveniji zaskrbljujoč pojav


Opozarjamo, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv.

Transparency International je podrobno preučil razloge za zdrs Slovenije
za osem mest (iz 27 na 35) in padec pri točkovanju za 0,5 točke (iz 6,4 na 5,9), saj gre za izrazito odstopanje.

Razlogi za padec so v naboru virov mednarodnih podatkov (raziskav), ki neodvisno ocenjujejo Slovenijo in so vključene v CPI indeks. Za Slovenijo je bilo uporabljenih 8  virov (dovolj za uvrstitev na CPI so že trije). Raziskava IMD nakaže padec ocene in je glavni razlog za spremembo CPI indeksa za Slovenijo. Toda, ker sprememba v enemu viru podatkov ne pomeni spremembe "polovice ali več" virov podatkov, iz leta 2010 v leto 2011, ni dovolj dokazov, da Slovenija izpolnjuje merila za oznako kritičnega zdrsa (oznaka »decliner«). Prvič so vključeni tudi podatki ICRG, ki uvrščajo Slovenijo pod povprečje, kar prav tako vpliva na slabši rezultat. Raziskava WEF, izvedena v letu 2009 je uvrstila Slovenijo še posebej visoko, a letos za Slovenijo podatkov ni na voljo. 

Kaj meri indeks?

Indeks (CPI) meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Kompleksna raziskava letos povezuje deset neodvisnih in uglednih organizacij, ki so zbrala mnenja iz 17 virov strokovnega in poslovnega sveta, ki obravnavajo dejavnike, kot so izvrševanje protikorupcijske zakonodaje, dostop do informacij in navzkrižje interesov. Vprašanja se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist in vključujejo vprašanja o podkupovanju javnih uslužbencev, podkupninah v procesu javnega naročanja, poneverjanju javnih sredstev. Osredotočajo se tudi na vprašanja, ki preverjajo vpliv in učinkovitost protikorupcijskih ukrepov v javnem sektorju ter zajemajo administrativne in politične vidike korupcije.

Najbolje Danska, Nova Zelandija in Finska, najslabše spet Somalija in Severna Koreja.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2011 med 182 državami so Danska, Nova Zelandija z 9,5 in Finska z 9.4 točkami. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Zadnje sta se uvrstili (prvič vključeni) Somalija in Severna Koreja z 1,1 točke.

Dve tretjini držav, po podatkih CPI, dosega manj kot 5 točk.

CPI 2011 kaže, da je kar dve tretjini od 182 držav, na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije), doseglo manj kot 5 točk.  Takšen rezultat pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem. Splošni rezultati indeksa so zaskrbljujoči, saj se korupcija razširja povsod, kjer je pomanjkanje transparentnosti, kjer je potrebno še okrepiti institucije in kjer vlade ne implementirajo protikorupcijskih zakonodaj. Večina arabskih držav se uvršča v spodnjo polovico indeksa, saj dosegajo manj kot 4. Države evroobmočja, ki trpijo zaradi dolžniške krize, delno tudi zaradi neuspeha javnih oblasti pri reševanju podkupovanja in davčnih utaj, ki so ključna gonilna sila dolžniške krize, so med najnižje ocenjenimi EU državami. Vlade tako ne zaščitijo državljanov pred korupcijo, naj gre za zlorabo javnih sredstev, podkupovanje ali tajno odločanje.

corruption

 

 

Projekti

banner trans integriteta spregovori

banner transparentnost integriteta

banner crinis integriteta

banner nis integriteta

 

 

Koledar dogodkov

«   September 2020   »
potosrčpesone
 1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
    

supervizor

komisija za preprecevanje korupcije logo tiwhistleblowing ceelogo euPrevention of and Fight against Crime. With financial support from the Prevention of and Fight against Crime Programme. European Commission - Directorate-General Home Affairs.
uncaccoalitioniaccstop corruptionlogo IP slo mo