facebooktwitterlinkedinyoutube

Svetovni barometer korupcije 2010

alt
.

ZAUPANJE V JAVNE INSTITUCIJE SE ZMANJŠUJE,
LJUDJE MENIJO, DA JE KORUPCIJE VEDNO VEČ

.
Ljubljana, Berlin, 9. december 2010

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji (International Anti-Corruption Day) je Integriteta – društvo za etičnost javnega delovanja / Transparency International Slovenija objavilo rezultate Svetovnega barometra korupcije 2010 (GCB - Global Corruption Barometer), ki ga vsako leto pripravi in objavi mednarodna organizacija za boj proti korupciji Transparency International.

Slovenci vedno manj zaupamo javnim institucijam, korupcija se nam že leta zdi zelo velik problem, delo naše vlade pa po Svetovnem barometru 2010 ocenjujemo kot zelo neučinkovito.

 

 

Šest od desetih oseb po svetu meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih povečala, kažejo rezultati javnomnenjske raziskave Transparency International (TI) o korupciji. Ena od štirih oseb je v zadnjem letu plačala podkupnino.

Svetovni barometer korupcije 2010 je letos zajel več kot 91.000 anketirancev iz 86 držav. Prvič je v raziskavo letos vključena tudi Slovenija. Raziskava se osredotoča predvsem na stališča o javnih institucijah, o tem, kateri instituciji v boju proti korupciji ljudje najbolj zaupajo in na manjša podkupovanja. Opaziti je, da se stališče ljudi o tem, kako velik problem se jih korupcija zdi, iz leta v leto stopnjuje.

Najbolj negativna stališča o korupciji se pojavljajo v Evropi in Severni Ameriki, kjer 73 odstotkov ljudi (v Evropi) in 67 odstotkov ljudi (v Severni Ameriki) meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih povečala. Posledice finančne krize, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, še naprej vplivajo na negativno mnenje ljudi o korupciji. Kljub stališču o poslabšanju stanja, pa je raziskava pokazala, da bi sedem od desetih ljudi prijavilo sum korupcije. Žal je delež posameznikov, ki bi prijavili dejanje korupcije, v katerem bi bili sami žrtve, polovico manjši.

alt

Raziskava je pokazala, da je v zadnjih 12 mesecih ena od štirih oseb plačala podkupnino eni od devetih institucij. Gre za zdravstvene, izobraževalne in davčne javne institucije. Po podatkih anketiranih oseb, naj bi bili najpogostejši prejemniki podkupnine policisti. 30 odstotkov tistih, ki so bili v stiku s policisti so plačali podkupnino. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so se podkupnine policistom od leta 2006 skoraj podvojile, povečan pa je tudi obseg dajanja podkupnin v sodnih postopkih.

V Sloveniji ljudje po različnih raziskavah najvišji delež verjetnosti korupcije pripisujejo odvetnikom in notarjem, zdravnikom, inšpektorjem, poslancem, sodnikom, sodnim uslužbencem, policistom, uradnikom na ministrstvih in carinikom. Na splošno opažamo, da je zaznava korupcije pri domala vseh institucijah večja.

alt

Največ podkupovanja v sub-saharski Afriki

Več kot 20 držav poroča o bistvenem povečanju majhnih podkupnin v primerjavi z letom 2006. Raziskava kaže, da ena od dveh oseb v sub-saharski Afriki poroča o plačevanju podkupnine v zadnjih 12 mesecih. Delež plačevanja podkupnin na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki je 36 odstotkov, v novih neodvisnih državah 32 odstotkov, v Latinski Ameriki 23 odstotkov, na Zahodnem Balkanu in v Turčiji 19 odstotkov, v Aziji in Pacifiku 15 odstotkov in le 5 odstotkov v državah EU in Severne Amerike. Skoraj polovica vprašanih je povedala, da dajejo podkupnine z namenom izognitve težavam z oblastmi, četrtina pa je povedala, da dajejo podkupnine z namenom, da se pospeši postopke.

alt

Podkupovanje in revščina

 

Podkupovanja še naprej spravlja v slabši položaj revne in mlade. Kot kažejo podatki minulih  raziskav, morajo posamezniki z nižjimi dohodki večkrat plačati podkupnino, kot posamezniki z višjimi dohodki. Revnejši ljudje bodo tako dvakrat prej plačali podkupnino za osnovne storitve, kot je zdravstvo in izobraževanje, kot pa bogatejši ljudje. Revne skupine ljudi tako ostajajo najbolj ranljive za izsiljevanje, zato bi vlade morale storiti več za ugotavljanje tveganj korupcije v osnovnih storitvah in več za zaščito svojih državljanov. Tretjina anketiranih, mlajših od 30 let, poroča o dajanju podkupnine enemu od petih ljudi v starosti nad 51 let.

alt

Pomanjkanje zaupanja v javne uslužbence tudi v Sloveniji

Zelo malo ljudi zaupa svoji vladi ali politikom. Osem od desetih ljudi pravi, da so politične stranke podkupljive ali zelo podkupljive. Javno upravo in parlament pa jemljejo kot najbolj skorumpirani ustanovi. Polovica vprašanih tudi ocenjuje, da je ukrepanje njihovih vlad na področju preprečevanja korupcije neučinkovito.

V Sloveniji je opaziti povečano izostritev stališč v zvezi s pojavi in razširjenostjo korupcije. Javnost je v času krize in vsesplošnega medijskega poročanja o dogodkih, ki kažejo na sum korupcije postala bolj občutljiva in kritična. Mediji so pomemben dejavnik, ki najbolj vpliva na oblikovanje stališč in mnenj. Poudariti velja tudi dejstvo, da javnost kljub vtisom o političnem značaju pregona korupcije, javnost želi in pričakuje aktivnejše spopadanje s korupcijo, večjo učinkovitost in boljšo organiziranost pri pregonu le-te. Boljša zaščita prijaviteljev korupcije in večji dostop do informacij, sta zato ključnega pomena za preprečevanje korupcije. Vključevanje javnosti v boju proti korupciji bo prisililo ljudi na oblasti, da sprejmejo določene ukrepe, ljudem pa dalo še več poguma, da spregovorijo in se zavzamejo za boljši in bolj transparenten svet.

Transparency International je svetovna organizacija civilne družbe za boju proti korupciji
Integriteta – društvo za etičnost javnega delovanja / Transparency International Slovenija

.
Povzetek rezultatov za Slovenijo

  • 4% vprašanih v Sloveniji je v zadnjih 12 mesecih plačalo podkupnino eni od devetih institucij.
  • 78% vprašanih ocenjuje, da je slovenska vlada neučinkovita pri spopadanju s korupcijo, in 22% jih meni, da je pri tem učinkovita.
  • 73% vprašanih meni, da je stopnja korupcije v Sloveniji v zadnjih treh letih narasla, 22% jih meni, da je ostala nespremenjena in 5% jih meni, da se je stopnja korupcije zmanjšala.
  • Korupcija naj bi bila v Sloveniji najbolj prisotna v političnih strankah. Vprašani s 4,3 na lestvici od 1 (sploh ne koruptivno) do 5 (zelo koruptivno) ocenjujejo, da je korupcija prisotna v političnih strankah. Parlament in zasebni sektor ocenjujejo s 3,7, javno upravo s 3,6, sodstvo s 3,5, policijo in verske organizacije s 3,2, medije s 3,1, izobraževalni sistem z 2,9, vojsko z 2,8 in nevladne organizacije z 2,7.

Gradiva:alt

.

Projekti

banner trans integriteta spregovori

banner transparentnost integriteta

banner crinis integriteta

banner nis integriteta

 

 

Koledar dogodkov

«   Januar 2018   »
potosrčpesone
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
    

supervizor

komisija za preprecevanje korupcije logo tiwhistleblowing ceelogo euPrevention of and Fight against Crime. With financial support from the Prevention of and Fight against Crime Programme. European Commission - Directorate-General Home Affairs.
uncaccoalitioniaccstop corruptionlogo IP slo mo